Kompostiranje doma

Biološko razgradljive odpadke lahko zbiramo v hišnem kompostniku in pridelamo kakovosten kompost. Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika.

Kompost

Obvestilo o hišnem kompostiranju

Uporabnik, ki mu je bil dodeljen rjav zabojnik in se je odločil, da bo organske odpadke raje kompostiral v hišnem kompostniku, mora poslati obvestilo na ustreznem obrazcu, ki je objavljen na spodnjih povezavah za posamezne občine. Uporabnikom iz občin Domžale, Lukovica in Moravče potrdimo sprejem obvestila, nato se začne postopek za izločitev s seznama uporabnikov javne službe ravnanja z organskimi odpadki, kar pomeni, da izgubite pravico do rjavega zabojnika in morate biološke odpadke nadalje kompostirati v hišnem kompostniku.

Uporabniki v občinah Trzin in Mengeš morajo poslati vlogo za izdajo soglasja za kompostiranje in nam omogočiti pregled hišnega kompostnika. Uporabniku potrdimo sprejem vloge in ga obvestimo o datumu pregleda ustreznosti hišnega kompostnika. Pregled se opravi najkasneje v petnajstih dneh od prejema popolne vloge. Povezave do obrazcev najdete na dnu strani.

Postavitev hišnega kompostnika

Potrebno je poudariti, da mora hišni kompostnik ustrezati vsem funkcionalnim, higienskim, biološkim in tehničnim pogojem, ki so določeni v Odlokih in Pravilnikih o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v posameznih občinah. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in/ali kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi za individualne potrebe povzročitelja tovrstnih odpadkov.

Kompostnik za kompostiranje organskih odpadkov mora biti lociran na zemljišču povzročitelja organskih odpadkov, na zračnem mestu, ki preprečuje zadrževanje in širjenje vonjav iz kompostnika. Kompostnik sme biti postavljen na primernem mestu v skladu z veljavnimi predpisi o vplivnem območju za gradnjo objektov.

Dve glavni prepovedi, ki se jih mora držati vsak uporabnik kompostnika (in/ali rjavega zabojnika):

kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato,
kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice ali neposredno v vode.

Standardi za kompostnik

Kompostnik mora biti kompaktne izvedbe in mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej na dnu poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Njegove stranice morajo biti narejene tako, da onemogočajo živalim, kot so mačke, psi, ptiči ali glodavci, dostop do ostankov hrane, ki so na kompostniku. Kompostnik mora omogočati dostop zraka do vsebine v njem tudi preko odprtin na njegovih stranicah. Kompostnik, v katerem kompostiramo kuhinjske in vrtne odpadke, mora imeti obvezno pokrov. Ta mora zagotavljati enake karakteristike kot stranice kompostnika in mora biti, razen ob polnjenju ali praznjenju kompostnika, vedno nameščen. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni vrtni odpad) in vlažni ne strukturni material (trava in kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata.

Lega in postavitev kompostnika

Za postavitev hišnega kompostnika izberite polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Najpogostejše in najprimernejše mesto za postavitev kompostnika je na vrtu oziroma v njegovi bližini.

Razlike med zbiranjem bioloških odpadkov v rjavem zabojniku in na kompostniku

Odpadki, ki sodijo na kompostnik, sodijo tudi v rjav zabojnik, obratno pa ne priporočamo. Kosti in meso, ki kot biološki odpadki sodijo v rjav zabojnik, niso primerni za kompostiranje, saj lahko kompost dobi živalske obiskovalce, kot so podgane, miši, ptiči ali mačke. V tem primeru je dobro, da imate rjav zabojnik, kamor lahko brez zadržkov odvržete kosti in meso, kot tudi druge ostanke hrane. Podobno je s plevelom. Na primer, na vrtu ga odstranimo in ga odvržemo na kompostnik, kjer pa lahko zaradi ustreznih pogojev ponovno zraste in imamo tako dvojno delo. Tudi v tem primeru je dobra rešitev zabojnik za biološke odpadke.

Pravila hišnega kompostiranja

Pravilna uporaba hišnega kompostiranja je odvisna predvsem od seznanjenosti gospodinjstev s problematiko neustreznega ravnanja o odlaganju biološko razgradljivih odpadkov in negativnimi vplivi tovrstnega ravnanja na okolje. Za ustrezno kakovost pridelanega komposta je nujno, da so gospodinjstva seznanjena s pravilnim kompostiranjem, odločitev o morebitnem kompostiranju pa prepuščamo posameznikom. V ta namen smo pripravili Priročnik za kompostiranje, ki ga najdete na dnu srani med dokumenti. Kaj je primerno za kompostiranje?

Zeleni vrtni odpad: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, lesni pepel.
Kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice ipd.

Zrel kompost

Kuhinjske odpadke, ki jih odlagate na kompostni kup, je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo živalskih obiskovalcev. V procesu razgradnje, ki poteka med 50 in 70 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln, oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15-20 mm, s tem dobimo fini kompost, ki ga uporabimo za lončnice. Preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material ali kot gnojilo za sadna drevesa in večje rastline.