Vodni viri in kakovost vode

Podjetje Prodnik upravlja osem vodooskrbnih sistemov, katerih vodni viri zagotavljajo kakovostno pitno vodo prebivalcem občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče.

Vodohran

Javno komunalno podjetje Prodnik upravlja naslednje vodooskrbne sisteme:

VODOVODNI SISTEM	ŠTEVILO UPORABNIKOV*	KOLIČINA DISTRIBUIRANE VODE [m³/dan]*	ŠTEVILO PRIKLJUČKOV*	DEZINFEKCIJA	VRSTA DEZINFEKCIJE
DOMŽALE – MENGEŠ – TRZIN	35.640	6.877	7.215	Ne, razen v času visokih zunanjih temperatur	Plinski klor
KOLOVEC	6.888	1.095	1.626	Da (Vrtina VK1, VK4, VK5) ter celotnem sistemu času visokih zunanjih temperatur	UV dezinfekcija Plinski klor
ČRNI GRABEN	7.769	1.373	1.938	Da	UV dezinfekcija
MENGEŠ M-1	3.408	609	885	Da	UV dezinfekcija
PLES – PODOREH – KRULC	4.290	773	1.074	Da	Natrijev hipoklorit
DEŠEN	117	19	28	Da	UV dezinfekcija
SELCE - POLJANE	44	5	8	Da	Natrijev hipoklorit
BRŠLENOVICA – ŠENTOŽBOLT	82	7	22	Da	UV dezinfekcija, natrijev hipoklorit

*Podatki se nanašajo na stanje na dan 31.12. 2022

Na zemljevidu prikazani vodooskrbni sistemi.

Zgornja slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določeni glede na geografsko lego: Domžale-Mengeš-Trzin, Mengeš M-1, Kolovec, Črni graben, Ples-Podoreh-Krulc, Dešen, Selce-Poljane, Bršlenovica-Šentožbolt.

Spremljanje kakovosti vode

Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. pogostost vzorčenja na vseh vodovodnih sistemih izvaja na podlagi plana vzorčenja, ki se letno pripravi v okviru notranjega nadzora (HACCP sistem). V okviru notranjega nadzora nad kvaliteto pitne vode se analize pitne vode izvajajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), izpostava Kranj. V skladu z letnim planom se v pitni vodi spremljajo parametri iz delov A, B in C Priloge 1 Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS št. 61/2023), nabor parametrov po posameznih vodovodnih sistemih pa se razlikuje glede na karakteristike posameznega vodovodnega sistema. Poleg tega se dodatna vzorčenja in analize pitne vode izvajajo tudi v okviru internega nadzora pitne vode, kjer se mikrobiološka preskušanja opravljajo na sedežu Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o..

Spremljanje kakovosti pitne vode se vsako leto izvaja tudi preko programa monitoringa pitne vode, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje, prostor in naravne vire, izvaja pa ga Nacionalni laboratoriji za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V skladu z letnim planom se v pitni vodi spremljajo parametri iz delov A, B in C Priloge 1 Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS št. 61/2023), nabor parametrov po vodovodnih sistemih pa je različen in določen glede na značilnosti posameznega sistema.

Na vodovodnem sistemu Domžale – Mengeš – Trzin se v okviru planiranega notranjega nadzora kvaliteta pitne vode s preskušanji izvaja dvakrat mesečno, in sicer se ločeno izvaja na virih in v omrežju. Na ostalih večjih vodovodnih sistemih, kot so Kolovec, Črni graben, Ples – Podoreh – Krulc, se vzorčenje in analiza pitne vode v okviru notranjega nadzora spremlja enkrat mesečno. Na manjših vodovodnih sistemih, kot so: Mengeš – Dobeno, Dešen, Selce – Poljane in Bršlenovica – Šentožbolt, pa se preskušanja v okviru notranjega nadzora izvajajo kvartalno, v vmesnem obdobju pa se izvaja še interni nadzor.

Ne glede na plan se po potrebi izvajajo tudi izredna preskušanja na posameznih vodovodnih sistemih.

LETNA POROČILA O KAKOVOSTI PITNE VODE:

- Rezultati o izmerjenih vrednostih parametrov pitne vode iz Priloge 1 za leto 2023

Letno poročilo 2024

- Rezultati o izmerjenih vrednostih parametrov pitne vode iz Priloge 1 za leto 2024

REZULTATI PRESKUŠANJ PITNE VODE

Načini obveščanja uporabnikov o oskrbi s pitno vodo

Načini in roki obveščanja uporabnikov so pripravljeni na podlagi 12. člena Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS št. 61/23) in Navodil o načinih obveščanja (Ur. l. RS št. 109/23).

ŠT. ČLENA UREDBE	VZROK ZA OBVEŠČANJE	ČAS OBVEŠČANJA	NAČIN OBVEŠČANJA
12.	Upravljavec vodovoda ugotovi, da je pitna voda neskladna ali zdravstveno neustrezna zaradi interne vodovodne napeljave.	Čimprej oziroma najpozneje v treh dneh po ugotovitvi obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta*. Če je treba razglasiti ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode pa najpozneje v dveh urah.	1. Pisno z dopisom po navadni pošti 2. Prednostni objekti (šole, živilski objekti) tudi pisno z dopisom po elektronski pošti
17.	Upravljavec vodovoda izda ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode.	Ob začetku veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah obvesti uporabnike javne službe (obvešča vsak dan do preklica).**	1. Val 202 ali Radio 1* 2. Spletna stran upravljavca www.prodnik.si 3. Spletni portal domzalec.si 4. Osebno obveščanje (listki z obvestili)**
17.	Upravljavec vodovoda izda ukrep prekinitve oskrbe s pitno vodo.	Takoj, ko je mogoče, a najpozneje v 24 urah po prekinitvi oskrbe, obvesti uporabnike javne službe.	1. Spletna stran upravljavca www.prodnik.si 2. Spletni portal domzalec.si
31.	Ministrstvo za zdravje izda upravljavcu vodovoda dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 Uredbe o pitni vodi.	Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh upravljavec vodovoda obvesti uporabnike javne službe.	1. Lokalno glasilo 2. Spletna stran upravljavca www.prodnik.si 3. Spletni portal domzalec.si

Opombe:

*Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik objekta je odgovoren, da obvesti o neskladnosti vse uporabnike pitne vode v objektu in jim posreduje ustrezna navodila.

**Če se ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode izvaja več kot dva tedna, se lahko dnevno radijsko obveščanje po dveh tednih nadomesti s tedenskim obveščanjem. Uporabnike javne službe ali vse lastnike zasebnega vodovoda se obvesti tudi o prenehanju izvajanja ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode. Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik objekta je odgovoren, da obvesti o neskladnosti vse uporabnike pitne vode v objektu in jim posreduje ustrezna navodila.

***Način obveščanja se uporablja za vodovodni sistem z več kot 50 uporabniki ter v primeru večjega števila uporabnikov – več kot 10 vodovodnih priključkov.

****Način obveščanja se uporablja za vodovodni sistem z manj kot 50 uporabnikov ter v primeru obveščanja manjšega števila uporabnikov – do 10 vodovodnih priključkov (npr. vzdrževanje vodovodnega omrežja).

Letna poročila o kakovosti pitne vode so objavljena na naši spletni strani, kjer redno objavljamo tudi aktualne informacije v zvezi z zagotavljanjem oskrbe s pitno vodo, zato svetujemo redno spremljanje spletne strani.

Dodatne informacije so na voljo v spodnjih poglavjih, za morebitna dodatna vprašanja glede izvajanja oskrbe s pitno vodo smo na voljo po elektronski pošti na info@jkp-prodnik.si ali po telefonu na 01 72 95 430 (tudi dežurna številka za javljanje okvar). Uradne ure na sedežu podjetja so ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, sredah od 8. do 10. ure in od 14. do 16. ure ter petkih od 8. do 10. ure.

Trdota vode

Trdota vode je naravna lastnost pitne vode, ki jo povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij. Trdota vode je odvisna od geografskih značilnosti območja, kjer voda izvira oziroma od kemične sestave podlage, preko katere voda teče.

Skupna trdota vode je sestavljena iz karbonatne (začasne) in nekarbonatne (trajne) trdote.

Začasno trdoto vode lahko odstranimo s prekuhavanjem. Pri segrevanju vode se namreč kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati pretvorijo v netopne karbonate. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki se pri 60 °C in več pospešeno nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev ipd. Z nalaganjem ovirajo prenos toplote, hkrati pa trda voda zmanjšuje tudi moč pralnih praškov in drugih detergentov.

Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen. Mehka voda (npr. deževnica) pa je tista voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija. Ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, zato se vodni kamen ne pojavi.

Trdota vode v vodovodnih sistemih

Lestvica trdote vode:

0-4 °dH	zelo mehka voda (destilirana voda)
5-8 °dH	mehka voda (deževnica)
9-18 °dH	srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
19-30 °dH	trda voda
nad 30 °dH	zelo trda voda

Trdota vode po vodovodnih sistemih:

Vodovodni sistem	Trdota vode (°dH)
Domžale - Mengeš - Trzin	17 - 18
Kolovec	12 - 13
Črni graben	15 - 16
Mengeš - Dobeno	13 - 14
Ples - Podoreh - Krulc	17 - 18
Dešen	8 - 9
Selce - Poljane	15 - 16
Bršlenovica - Šentožbolt	7 - 8

Opomba: °dH so nemške stopinje, pri čemer 1 °dH ustreza 1 mg CaCO v 100 ml vode. Trdota vode lahko niha v okvirih naravnih danosti

Nekaj koristnih nasvetov:

V grelniku vode nastavite čim nižjo temperaturo ogrevane vode, tako boste zmanjšali izločanje kalcijevega karbonata oziroma nastanek vodnega kamna tako v grelniku vode kot tudi v grelcu. Vodni kamen na grelcu zmanjšuje prenos toplote in krajša življenjsko dobo grelnika.

Pri doziranju pralnih sredstev si upoštevajmo napotke na embalaži pralnega sredstva. Uporabimo najmanjšo količino pralnega sredstva, ki jo proizvajalec priporoča za določeno območje trdote. S tem lahko ustvarimo finančni prihranek in obenem poskrbimo tudi za varovanje okolja.

Najugodnejša temperatura za umivanje in kopanje je blizu telesni temperaturi, kar pomeni med 37 in 38 °C. Za zdravega odraslega človeka je lahko tudi kakšno stopinjo nižja. Praktičen nasvet: namočite komolec v vodo – če koža ob tem pordi, je temperatura previsoka.

Na tržišču obstajajo različne naprave za mehčanje vode, ki delujejo na principu magnetov, ionske izmenjave (t. i. ionska smola) ipd. Žal je tudi v tem primeru učinek povezan s finančnim vložkom. Pred odločitvijo za nakup je treba predvsem vedeti namen in stanje obstoječih inštalacij, kajti naprave, ki mehčajo vodo na principu magnetov, jo zmehčajo točkovno, potem pa se enostavno povedano učinek iz ure v uro zmanjšuje. To pomeni, da v primeru, da se voda v grelniku ne porabi preko dneva, imamo enako trdo vodo, kot je bila pred priključitvijo naprave po principu magnetov. Dražje in bolj učinkovite so naprave z ionsko smolo.

Ker velja, da je dobra pitna voda trša, je pametno zasnovati vodovodne instalacije tako, da se voda za stroje mehča, voda, ki jo pijemo, pa je speljana mimo naprave za mehčanje.

Minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi

Minerali, kot so kalcij, magnezij in kalij, so snovi, ki jih naše telo v določeni količini nujno potrebuje, vendar jih samo ne sintetizira. V telo jih moramo vnesti s hrano in pijačo. Referenčne vrednosti za vnos mineralov za otroke, mladostnike in odrasle so dostopne na spletni strani NIJZ.

S strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je bilo opravljeno vzorčenje analiza pitne vode na območjih, kjer oskrbo s pitno vodo zagotavlja Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.. Analizirane vrednosti mineralov po posameznih vodovodnih sistemih se nahajajo v spodnji tabeli.

Vodovodni sistem	Kalcij (Ca) [mg/l]	Magnezij (Mg) [mg/l]	Kalij (Kalij) [mg/l]
Domžale - Mengeš - Trzin	100	18	1,1
Kolovec	85	20	1,3
Črni graben	75	28	0,22
Mengeš M-1	52	21	0,18
Ples - Podoreh - Krulc	71	25	0,42
Dešen	55	2,3	0,19
Selce - Poljane	85	13	0,31
Bršlenovica - Šentožbolt	48	25	0,74

Tlak vode v omrežju uporabnika

Odloki o oskrbi s pitno vodo določajo tlak na mestu priključka pri pretoku 0 od 2 do 7 bara, vendar pri posebnih pogojih dopušča odstopanja. Ti posebni pogoji nastopajo predvsem na reliefno zahtevnih območjih, kjer se voda distribuira preko zahtevnih podsistemov prečrpavanja, regulacij ipd.

V večini primerov so razlog za previsoke tlake v internem omrežju vgrajeni vodomeri, ki ne dopuščajo povratnega toka vode iz interne instalacije nazaj v javni vodovodni sistem, na interni strani pa je neustrezno urejeno varovanje instalacije na strani priprave tople sanitarne vode. Ko se voda za sanitarne potrebe v interni instalaciji segreva, se kot medij razteza in ker je povratni tok v javni sistem preprečen, prične interni sistem delovati kot zaprta tlačna posoda, pri čemer tlak narašča in se v večini primerov sprosti ob odprtju varnostnega ventila.

Vsem uporabnikom z zgoraj opisanimi težavami svetujemo vgradnjo ustrezne ekspanzijske posode na strani priprave tople sanitarne vode, ki omogoča kompenzacijo razlik v tlakih. Seveda obravnavamo vsak primer posebej, glede na lokacijo objekta. V primeru, kjer nastopajo resnično visoki tlaki, je bolj priporočljiva vgradnja ustreznega regulatorja tlaka.

Lahko pa prihaja tudi do prenizkih tlakov. Pogosto je vzrok v nerednem čiščenju mrežnic na pipah uporabnikov, starih ventilih na internih napeljavah, ki so v okvari, ali čistilnih kosih oziroma raznih filtrih, ki jih uporabniki ne vzdržujejo pravilno. V primeru zelo nizkih tlakov na omrežju se priporoča vgradnja ustreznih naprav za dvig tlaka, kot je na primer črpalka. Pomembno pa je, da so vgrajeni varnostni elementi redno vzdrževani skladno z navodili proizvajalca.

Informacije glede zagotavljanja varne vodooskrbe

Voda v javnih vodovodnih sistemih je strogo nadzorovana ter varna za uporabo in uživanje. Pri vsakodnevnem zagotavljanju oskrbe s pitno vodo se sicer srečujemo z določenimi tveganji, ki so lahko posledica kmetijske dejavnosti, industrije, poškodb na javnem omrežju in vodovodnih objektih, naravnih in drugih nesreč, vendar s pravočasnim prepoznavanjem tveganj in ustreznim ukrepanjem, pregledi vodovodnih sistemov tako na terenu kot preko daljinskega nadzornega sistema ter rednimi in izrednimi preskušanji pitne vode preprečujemo tveganja za zdravje ljudi.

V primeru ugotovljenih odstopanj uporabnike obveščamo preko predpisanih načinov obveščanja. Na naši spletni strani (www.prodnik.si) tudi redno objavljamo vse informacije vezane na moteno oskrbo s pitno vodo oziroma v primeru omejitev ali prepovedi pri uporabi pitne vode.

Za kakovostno vodo iz pipe pa je pomembno tudi stanje hišne vodovodne napeljave, za katero so odgovorni lastniki oziroma uporabniki. Vsem uporabnikom zato svetujemo, da informacije, povezane z zagotavljanjem zdravja in uporabe pitne vode, vključno z vzdrževanjem interne vodovodne inštalacije spremljate tudi na spletni strani NIJZ: www.nijz/moje-okolje/pitna voda/.

Nekaj pomembnih povezav:

Naveti za varčno porabo in varovanje vodnih virov

Za ohranjanje okolja in čiste pitne vode so seveda potrebni sistemski ukrepi na globalni ravni, a ima hkrati vsak izmed nas svojo vlogo in lahko prispeva k spremembam. Tudi kot posamezniki lahko z nekaj preprostimi koraki prispevamo k ohranjanju zelenega okolja in čistih voda.

Zmanjšajmo količino odpadkov in porabo vode z odgovornim potrošništvom. Odpadke skrbno ločujmo, da bo zanje ustrezno poskrbljeno.
Ne pozabimo, da straniščna školjka ni koš za smeti. Odpadnega olja, zdravil, hrane in drugih odpadkov ne zlivajmo oziroma odvržemo v kanalizacijo, saj s tem močno obremenjujemo odpadno vodo, poleg tega pa lahko onemogočijo normalno delovanje sistema.
Pri gospodinjskih opravilih in osebni higieni varčujmo s pitno vodo ter čistilnimi in kozmetičnimi sredstvi, za čiščenje pa v čim večji meri uporabljajmo ekološka čistila.
Za zalivanje vrta in lončnic zbirajmo in uporabljamo deževnico.
Uživajmo čim bolj ekološko pridelano hrano, saj prekomerna uporaba pesticidov in gnojil predstavlja veliko grožnjo podtalnici.
Poskrbimo za urejeno odvajanje komunalne odpadne vode oziroma ustrezno praznjenje malih čistilnih naprav in greznic, saj neočiščena odpadna voda močno obremenjuje okolje in podtalnico.

Vsak izmed nas tako ali drugače vpliva na planet. In čisto vsak izmed nas je lahko pozitivna sprememba, zato bodimo zgled drugim.