Male komunalne čistilne naprave in greznice

Kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki novogradenj v projektu predvideti postavitev male komunalne čistilne naprave ustrezne velikosti ali izjemoma gradnjo nepretočne greznice.

Na sliki je prikazana priključitev objekta na malo komunalno čistilno napravo.

Mala čistilna naprava

Gradnja nepretočne greznice je s soglasjem izvajalca javne službe odvajanja odpadnih vod izjemoma dovoljena na vodovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacije.

Male komunalne čistilne naprave (MKČN)

Za postavitev MKČN (do 50 PE) ne potrebujete posebnih dovoljenj, saj se jih po zakonu obravnava kot enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Po vgradnji MKČN je treba oddati Vlogo za pregled izvedbe male komunalne čistilne naprave (vlogo najdete tudi na dnu strani). Po prejemu vloge in ustrezne tehnične dokumentacije se dogovorimo za pregled, ki se obračuna po veljavnem ceniku. Na podlagi pregleda izdamo Izjavo o pregledu priključka na MKČN in izpolnimo Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Med 3. in 9. mesecem po zagonu MKČN je potrebno izdelati Poročilo o prvih meritvah za MKČN, kateremu obvezna priloga je analizni izvid o opravljenih meritvah, izdan s strani pooblaščenega izvajalca, ki je meritve izvedel. Analizni izvid ne sme biti starejši od 30 dni. Naslednje leto, po prejetju Poročila o prvih meritvah, se izvede ponovni pregled in izda Poročilo o pregledu. Nato se pregled opravi vsako tretje leto.

V podjetju vodimo evidenco, uporabnika pravočasno obvestimo o ponovnem pregledu in se dogovorimo za termin. Pregled je vključen v mesečni strošek, zato ob pregledu ni dodatnih stroškov, razen za kmete, ki so opravičeni plačila odvoza blata iz MKČN. V tem primeru se pregled plača po veljavnem ceniku.

MKČN mora biti ustrezne velikosti

Ustrezna prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena, ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Zaradi možne preobremenitve MKČN svetujemo, da pri prodajalcu čistilne naprave preverite ustreznost vašega želenega nakupa.

Vrste MKČN

Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. 98/2015) lahko izbirate med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN. Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano.

V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah, kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok pa je urejen v drugem.

V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno – kolikor vode pride noter, toliko je gre ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode.

Pri nakupu male biološke čistilne naprave morate biti pozorni na to, da ima kot gradbeni proizvod izjavo o lastnostih skladno z veljavno zakonodajo in pogostost praznjenja, to pomeni da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni potrebno prazniti pogosteje kot enkrat letno, še bolje enkrat na obdobje 3 let.

Vzdrževanje biološke ČN ni zahtevno. Potreben je reden servis, ki ga opravite enkrat letno in pravočasen odvoz mulja, ki se nabere v zalogovniku blata oz. v usedalniku, skladno s tipom naprave. Odvozi so odvisni od prostornine MKČN. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca. V primeru, da mulja ne odstranite pravočasno, se proces čiščenja zasiči, iz naprave se začne širiti smrad, zmanjša se učinkovitost čiščenja, voda na iztoku pa posledično ne ustreza zakonsko določenim standardom. Za odvoz mulja smo kot pooblaščeno javno podjetje pristojni mi, ki ga odpeljemo v centralno čistilno napravo, kjer ga še dodatno obdelajo. Stroški odvoza so skladni z veljavnim cenikom.

Razlik med biološko, lagunsko in rastlinsko čistilno napravo je več. Ena je tudi ta, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino. Na podeželju to ne predstavlja velikega problema, zaplete pa se lahko v gosteje poseljenih krajih. Za vgradnjo lagunske in rastlinske MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna v kateri se izvajajo procesi čiščenja, biomasa pa je pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline – od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološki čiščenje), zato je voda na iztoku tudi do 99 % bolj čista kot na vtoku, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno višja od 85 %. Tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar s to vodo ni priporočljivo zalivati vrtnin. Zadrževalnik v katerem se nabira mulj je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), drugače pa le spremljate delovanje in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili.

Odvoz blata iz MKČN in greznic

Skladno z uredbo je izvajalec javne službe odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod dolžan odpeljati blato iz pretočnih greznic in MKČN enkrat v treh letih. O praznjenju pisno obvestimo vsakega uporabnika posebej, ko je na vrsti za praznjenje. V primeru, da se na poziv za praznjenje greznice uporabnik ne odzove, smo ga dolžni prijaviti na pristojni občinski inšpektorat.

V kolikor ima uporabnik težave z greznico in želi čiščenje izven rednega termina, greznico izpraznemo, si ogledamo stanje, naredimo zapisnik in ukrepamo skladno z ugotovitvami. Skladno s Strokovnimi navodili o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list S RS, št. 10-482/1985, sprememba Uradni list RS, št. 67-3237/2002) je predpisana koristna prostornina pretočne greznice najmanj 2 m3 na osebo, pri čemer mora biti minimalna prostornina celotne greznice 6 m3. Če greznica odstopa od predpisane velikosti, mora uporabnik ustrezno urediti način odvajanja komunalne odpadne vode.

Pri obstoječih pretočnih greznicah praznimo prvi prekat, v katerem je greznična gošča, drugi prekat in naslednje pa le po potrebi (zaradi ukinitve greznice, ko se izvede priključek na kanalizacijo oz. ko se izkaže, da je gošča tudi v drugem in/oz. v tretjem prekatu, kar bi lahko povzročilo zamašitev ponikovalnice ipd.).

Pomembno: V primeru izpusta iztoka greznice na teren oziroma v potok ravnamo tako, da kršitelja najprej opozorimo, če opozorilo ne učinkuje, smo ga dolžni prijaviti pristojnemu inšpektoratu. Izpust iz obstoječih greznic, mora biti urejen s ponikanjem v tla, tako da je iztok nemoteč in neškodljiv okolju ter prebivalcem.

Oprostitev plačila storitev odvoza blata iz greznic in MKČN

Kmečka gospodinjstva, ki se ukvarjajo z živinorejo, imajo možnost, da mulj iz lastne greznice zmešajo z gnojevko oziroma gnojnico ter po vsaj šestmesečnem skladiščenju uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Kot ustrezno dokazilo za oprostitev storitev odvoza blata iz greznic mora uporabnik dostaviti Vlogo za oprostitev plačila storitev odvoza blata iz greznic (vlogo najdete na dnu strani) s sledečimi prilogami:

kopija Zbirne vloge za koriščenje kmetijskih subvencij ali
izpis iz registra kmetijskih gospodarstev (Upravna enota ali Kmetijska svetovalna služba) in
izpis iz registra živali (izda Služba za identifikacijo in registracijo).

Vlagatelji, ki nimajo svojih živali, morajo vlogi priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe pri KGZS – Zavod LJ .

Vloga se vloži na naslov Javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o. in se kot popolna šteje takrat, kadar naslovnik posreduje vso zgoraj navedeno dokumentacijo. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. na podlagi popolne vloge izda Obvestilo o oprostitvi v roku 15 dni od prejema vloge. Oprostitev velja do konca tretjega koledarskega leta od dneva izdaje Obvestila o oprostitvi.

Vloge je treba po preteku treh let obnoviti. V času oprostitve pa so uporabniki sami dolžni voditi evidenco o svojih odvozih blata iz greznic, zato je odločbi o oprostitvi priložena tudi Izjava o odstranjenem blatu.

Foto:splet

Datoteke:

Vloga za pregled izvedbe male komunalne čistilne naprave Vloga za oprostitev plačila storitev odvoza blata in greznic