24. april, slovenski dan brez zavržene hrane
24. april, slovenski dan brez zavržene hrane
24. april je vlada RS razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga letos obeležujemo četrtič. Problematika odpadne hrane velja za enega večjih globalnih izzivov, tako z okoljskega, etičnega kot tudi finančnega vidika.
Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151.000 ton odpadne hrane. 40 % te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Prebivalec Slovenije je tako v povprečju zavrgel 72 kg hrane.
Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledili so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %. Večina odpadne hrane je bila predelana v kompostarnah in bioplinarnah (vir: SURS).
Tudi v komunalnih podjetjih opažamo, da v zabojnikih za odpadke pristane kar nekaj užitne hrane, zato v nadaljevanju navajamo nekaj preprostih korakov, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju količine odpadne hrane v gospodinjstvu.
- Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še potrebujemo.
- Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo.
- Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Nakupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se skušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če izdelek resnično potrebujemo. Živil, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo.
- Pred nakupom preverimo roke uporabe. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki.
- Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijmo ali dobro zavijmo.
- Ostanke hrane uporabimo pri pripravi novih jedi. Z ostanki hrane lahko z malo domišljije pripravimo odlične jedi. Iz ostankov sadja lahko pripravimo okusne smoothije, z ostanki zelenjave pa odlične enolončnice. Kakšen dan star kruh lahko popečemo v opekaču, ga uporabimo za kruhove cmoke ali posušimo za drobtine, testenine in riž pa lahko uporabimo za solate. Kulinarični portali sedaj ponujajo že veliko idej, kako porabiti ostanke hrane, zato naloga zagotovo ne bo pretežka.
- Hrano zamrznimo. Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave.
Foto: Pexels
