Naj bo vsak dan dan brez zavržene hrane

Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji leta 2023 zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca. Po SURS-ovi oceni je užitni del obsegal 29 kg ali 37 % skupne količine, preostalih 49 kg ali 63 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Predlani je ta delež znašal 44 % oziroma 72.000 ton. Prebivalec je tako doma zavrgel v povprečju 34 kg hrane, pri čemer je je bilo užitne tretjino oz. 11 kg (vir: https://www.stat.si/).

Problematika odpadne hrane velja za enega večjih globalnih izzivov, tako z okoljskega, etičnega kot tudi finančnega vidika, zato je prav, da si čisto vsak dan prizadevamo, da zavržemo čim manj hrane, ki bi jo z nekaj načrtovanja in preprostimi ukrepi lahko porabili.

• Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še potrebujemo.
• Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo.
• Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Nakupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se skušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če izdelek resnično potrebujemo. Živil, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo.
• Pred nakupom preverimo roke uporabe. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do«  pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki.
• Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijmo ali dobro zavijmo.
• Ostanke hrane uporabimo pri pripravi novih jedi. Z ostanki hrane lahko z malo domišljije pripravimo odlične jedi. Iz ostankov sadja lahko pripravimo okusne smoothije, z ostanki zelenjave pa odlične enolončnice. Kakšen dan star kruh lahko popečemo v opekaču, ga uporabimo za kruhove cmoke ali posušimo za drobtine, testenine in riž pa lahko uporabimo za solate. Kulinarični portali sedaj ponujajo že veliko idej, kako porabiti ostanke hrane, zato naloga zagotovo ne bo pretežka.
• Hrano zamrznimo. Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave.