Kompostiranje organskih odpadkov na domačem kompostniku

Biološko razgradljive odpadke je potrebno ločevati in zbirati v posebnem zabojniku (rjavi zabojnik) in/ali na hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku. S kompostiranjem lastne organske odpadke recikliramo v kompost, ki ga lahko uporabimo na domačem vrtu.

Kateri odpadki so primerni za kompostiranje?

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

Izberite primerno mesto za postavitev kompostnika

1. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.

2. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen.

3. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.

Za kakovosten kompost upoštevajte nekaj enostavnih pravil

• Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi.
• Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode.
• Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo.
• Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.
• V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.
• Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

Kompost je za uporabo pripravljen po šestih mesecih

Kompost je zrel po 6. do 12. mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan, pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo.

Kompost lahko uporabimo:

- pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin,

- za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu,

- kot dodatek k novemu kompostnemu kupu.

Tudi vsebina rjavih zabojnikov se kompostira

Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi, na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd.

Praznjenje rjavih zabojnikov se v poletnem času izvaja enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju je notranjost rjavih zabojnikov enkrat na mesec strojno očiščena.

Uporabniki rjavih zabojnikov lahko občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu.